»Posebej zdaj, ko že leto dni ne morem biti kantavtor, me je pisateljevanje popolnoma prevzelo.«

»Veliko je pesnikov, ki imajo dovolj poguma, da se zazrejo v prepad, a zelo malo je tistih, ki imajo dovolj poguma, da se soočijo s srečo in pišejo o njej, in to je tisto, česar sem si želel biti sposoben v svojem pisanju.«

»Vlogo komunikacije s prebivalci bi morali prevzeti epidemiologi.«

»Če hočeš pisati, moraš biti močnejši od svoje izkušnje, po svoje večji. Ko pišeš o junakih, moraš biti manj prizadet kot oni«

»Rad imam knjige / ki so jih premečkale / potne človeške roke / včasih s sovraštvom ali gnusom / drugič z ljubeznijo …«

»Dojel sem, da moram napisati knjigo, ki jo zdajle berete, preden lahko nadaljujem s čim drugim. S pisanjem bom končno sprejel stvarnost vsega, kar se je zgodilo, jo vključil v celoto svojega življenja. Ne bom se pustil odriniti kot žrtev, na nasilje bom odgovoril z ustvarjalnostjo.«

»Občudoval sem ga, s kakšno lahkoto piše, se zraven nekaj muza in mi dobrohotno sproti izgovarja besede, ki bi jih kot novinar moral sam zapisovati.«

»Spraševala sem se, ali je legitimno pisati o informantih – to je tema, ki se je pri nas ponavadi lotevamo zelo moralistično.«

»Nobena osebnost, noben lik se mi ni zdel tako izjemen za radiofonijo kot prav Mahler, ne samo zaradi svoje delno ali pogojno romantične oziroma razviharjene, disonatne glasbe, pač pa tudi zaradi vseh dogodkov, ki so vplivali na moj izbor.«